Holistični pristop k rehabilitaciji oseb z zapleti COVID-19
ČLANKI
Dobrodošli v odseku člankov udeležencev projekta!
Tukaj boste našli raznolike prispevke, ki jih sooblikujejo naši predani in navdihujoči člani. Z veseljem delimo njihove zgodbe, izkušnje in nasvete, ki so povezani z našim projektom Holizem. Preberite članke, ki razkrivajo dragocene vpoglede, navdihujejo k pozitivnim spremembam in spodbujajo krepitve zdravja in dobrega počutja. Veselimo se, da boste uživali v branju in da boste pridobili nove vpoglede, ki bodo prispevali k vaši lastni poti do holističnega zdravja in blaginje.
Članek študentk
zdravstvene nege
V preteklih letih je za COVID-om zbolelo veliko ljudi, nekateri celo večkrat. Trajanje in resnost simptomov se razlikujeta od osebe do osebe. Pri nekaterih posameznikih se lahko pojavijo blagi simptomi, kot so blagi glavoboli, utrujenost in podobno, ki izzvenijo v nekaj tednih, pri drugih pa hujši simptomi, kot so upad mišične mase, težave s kratkoročnim spominom, poslabšanje pljučne funkcije in podobno, ki lahko trajajo več mesecev ali dlje. Posledice je pustila tudi epidemija nasploh, predvsem na področju duševnega zdravja in socializacije. Proces rehabilitacije po COVID lahko posameznikom pomaga pri obvladovanju simptomov ter izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja. Projekt Holistični pristop k rehabilitaciji oseb z zapleti COVID-19 je potekal v sodelovanju s Fakulteto za zdravstvene vede v Celju, Alma Mater Europaea, Fakulteta za naravoslovje Univerze v Ljubljani, Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem in Terme Olimia v Celju.
Zasnovan je bil z namenom ozaveščanja ljudi o pomenu skrbi za lastno zdravje ter povečanja znanja in zavesti o pomenu krepitve zdravja in preprečevanja bolezni. Projekt se osredotoča na paciente z zapleti Covid-19, ki so doživeli različne posledice bolezni, kot so težave z dihanjem, težave s koordinacijo in ravnotežjem, izguba mišične mase in drugo. Za izboljšanje njihovega stanja je potreben celovit pristop, ki vključuje tako rehabilitacijo kot tudi spremembe v načinu življenja. Študentje omenjenih fakultet so v program vključili področja duševnega zdravja, telesne aktivnosti, prehrane in socializacije. Posebno pozornost so posvečali osebam starejšim od 50 let in ostalim rizičnim skupinam, ki so še posebej ogroženi. V dvotedenskem programu, ki se je izvajal v Termah Olimia, so udeleženci izvajali vaje za spodbujanje kognitivnih spretnostie vaje, vaje za ravnotežje in koordinacijo, aerobni trening, sestavljali prehransko piramido, sodelovali v glasbeni terapiji, s pomočjo kineziologinje so se naučili pravilne nordijske hoje ter druge delavnice, pri katerih so sodelovali študenti zdravstvene nege, fizioterapije, njihovi mentorji ter prehranska svetovalca in ostali strokovnjaki iz Term Olimia, ki so bili vedno na voljo za kakršna koli vprašanja. Udeleženci so skozi različne delavnice pridobivali nova znanja in se učili novih veščin, ki jih lahko uporabljajo v vsakdanjem življenju in s tem izboljšajo svoje zdravje.
Pomembno je opozoriti, da je rehabilitacija po COVID individualen proces, zato so potrebni posebni ukrepi odvisni od simptomov in potreb posameznika. Zato je pomembno, da sodelujete z zdravstvenim delavcem, ki lahko pripravi individualni načrt rehabilitacije.
Pripravila: Brigita Zavšek, študentka zdravstvene nege
Članek študentk
fizioterapije
COVID-19 je virusna bolezen, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2. Kratica COVID-19 je sestavljena iz besed "CO" (corona), "VI" (virus) in "D" (disease), kar pomeni koronavirusna bolezen.
Simptomi COVID-19 se lahko razlikujejo, vključujejo pa lahko vročino, kašelj, težko sapo, utrujenost, mišične bolečine, izgubo vonja ali okusa, bolečine v grlu, glavobol in druge simptome. Pri nekaterih ljudeh lahko bolezen poteka brez simptomov ali s samo blagimi simptomi, medtem ko lahko pri drugih povzroči resne bolezni, kot so pljučnica, težave s dihanjem ali celo smrt.
Okužba s COVID-19 lahko povzroči različne posledice, ki lahko variirajo od osebe do osebe. Večina ljudi okreva brez dolgoročnih težav, vendar pa obstaja tudi skupina ljudi, ki lahko doživijo dolgotrajne posledice po okužbi, znane kot "dolgotrajni COVID-19" ali "long COVID". Nekateri glavni zapleti in posledice COVID-19 so pri nekaterih ljudeh, ne glede na starost, lahko resna okvara pljuč, vključno s pljučnico, ki lahko zahteva hospitalizacijo in pomoč pri dihanju. Dolgoročne posledice okužbe pa vključujejo trajno zmanjšano delovanje pljuč, težave pri dihanju in fibrozo (poškodbe pljučnega tkiva).
COVID-19 lahko vpliva na srce in ožilje ter povzroči srčne zaplete, kot so srčni infarkt, srčno popuščanje, povišan srčni utrip in nepravilen srčni ritem. Ti zapleti lahko prizadenejo tako ljudi s predhodnimi srčno-žilnimi boleznimi kot tudi tiste brez teh bolezni.
Nekateri ljudje po okužbi s COVID-19 poročajo o nevroloških simptomih, kot so glavoboli, omotica, motnje spomina, težave s koncentracijo in motnje spanja.
Pri določenih ljudeh lahko pride do možganskih zapletov, kot je možganska meglica ali vnetje možganov (encefalitis).
COVID-19 lahko povzroči akutno poškodbo pljuč (ARDS), ki zahteva zdravljenje na oddelku intenzivne nege. Prav tako je bila opažena povezava med COVID-19 in akutno poškodbo ledvic.
Utrujenost in težave s fizično kondicijo: Mnogi ljudje poročajo o dolgotrajni utrujenosti in izčrpanosti po okrevanju COVID-19, kar lahko vpliva na njihovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prav tako lahko pride do zmanjšanja telesne kondicije in mišične oslabelosti.
Poleg teh posledic obstajajo tudi druge možne težave, kot so težave s kožo, težave s čutili (izguba vonja in okusa), duševne težave (tesnoba, depresija) ter v nekaterih primerih tudi posttravmatska stresna motnja (PTSM) in drugi duševni izzivi.
Bolezen COVID-19 je popolnoma presenetila medicinski svet, saj čeprav ta bolezen prizadene predvsem dihala, posledice prizadenejo tudi srce, možgane in prebavni trakt. Zato lahko na tem mestu rečemo, da je COVID-19 bolezen celega telesa.
Eno ključnih področij zdravljenja in rehabilitacije za te paciente je fizioterapija. 'Projekt holizem', je bil namenjen raziskovanju in izvajanju celostne rehabilitacije za paciente z dolgotrajnim COVID-19 ali drugače imenovano s postcovidnim sindromom. Program rehabilitacije smo izvajali v Termah Olimia.
V rehabilitaciji smo vključli širok spekter terapevtskih metod in pristopov za celostno rehabilitacijo pacientov s postcovidnim sindromom. Osredotočali smo se zlasti na dihalne vaje in aerobni trening, vključili pa smo tudi trening mišic medeničnega dna, nordijsko hojo, DNS tehnike za izboljšanje mehanike dihanja in porazdelitev pritiskov v trebušni votlini. Dodatno smo v program rehabilitacije v sklopu projekta vključili tudi trening skozi poligon, kjer so pacienti izvajali vaje za koordinacijo in ravnotežje, propriocepcijo, vaje za moč mišic in kognitivne vaje.
Rehabilitacijski program je bil sestavljen tako, da je zagotavljal celostno obravnavo pacinetov in uporabo različnih fizioterapevtskih pristopov.
Kot prvo smo se poslužili dihalnih vaj za izboljšanje pljučne funkcije in obvladovanje težav z dihanjem. Dihalne vaje so bile določene individualno glede na pacinetove težave in sposobnosti, kar je ključno za izboljšanje pljučne kapacitete, razširitev dihalnih poti in krepitev dihalnih mišic. Dihalne vaje smo izpeljali na pacientom zanimiv način tako, da so pihali milne mehurčke, napihljive balone, vaje s slamico in drugimi zanimivimi pripomočki.
Mnogi pacienti s postcovidnim sindromom se srečujejo z mišično oslabelostjo in zmanjšano vzdržljivostjo. Vaje za mišično moč in vzdržljivost pripomorejo k hitrejšemu vračanju pacinetov v vsakodnevne aktivnosti, večjo neodvisnost in opravljanju dnevnih nalog.
DNS tehnike so pripomogle k vzpostavljanju pravilnih motoričnih vzorcev, izboljšanju stabilizacije in koordinacije telesa ter porazdelitvi pritiskov v trebušni votlini. S tem spodbujamo obnovitev pravilnega gibanja, dihanja in zmanjšamo tveganje za padce.
Pomemben segment postcovidne rehabilitacije je aerobni trening, saj pripomore k izboljšanju pljučne in srčne funkcije. V program rehabilitacije smo vpeljali hojo po tekalni stezi, kolesarjenje na sobnem kolesu, hojo v parku in nordijsko hojo.
Vaje za mišice medeničnega dna so bile vključene za krepitev mišic ter izboljšanje težav z uriniranjem ter spolno funkcijo. Nekateri pacienti s postcovidnim sindromom poročajo o težavah s kognitivnimi funkcijami, kot so težave s koncentracijo in spominom, zato smo vključili tudi kognitivne vaje v kombinaciji z motoričnimi nalogami, saj so bili pacineti tega sposobni.
Celostna obravnava pacientov s postcovidnim sindromom v projektu Holizem je temeljila na individualnih potrebah in željah vsakega posameznika, s ciljem izboljšanja funkcionalnosti, kakovosti življenja in njihovega postopnega povratka v normalno življenje.
Pripravili: Pija Kovačič in Tjaša Štern, študentki fizioterapije